Danes smo se poslovili od učiteljice in ravnateljice šole Hrvatini.
Mihaela Železen je s svojim delom na Hrvatinih in v Ankaranu od leta 1962, pustila velik pečat, pečat, na učencih, ki jih je učila in na učiteljih, ki jim je bila sodelavka in kasneje tudi ravnateljica. Da sta vrtec in naša šola danes takšni kot sta, z velikimi učilnicami in telovadnico, se moramo zahvaliti prav njej. Zaradi njene vztrajnosti in njenega poguma se lahko naši današnji učenci učijo v prostornih učilnicah, jih pozimi ne zebe, se rekreirajo v sodobni telovadnici in v šolo prihajajo po urejeni okolici.
Kot upokojenka se je rada vračala na svojo šolo in je z veseljem spremljala njen razvoj in napredek.
Čeprav smo se od nje danes poslovili, bo ostal spomin na Elko, kot gorečo učiteljico, polno idealov in vedno z mislijo, kako nuditi učencem več in nekaj novega.
Učenci, učitelji in drugi zaposleni ji izražamo spoštovanje in izrekamo iskreno sožalje njeni družini.